Padalstvo. Po mojem skromnem mnenju verjetno najbolj nora stvar, ki jo lahko človek v svojem kratkem življenju izkusi. Leteti kot ptica je privilegij vsakega človeka v njegovem kratkem gostovanju na planetu Zemlja.
Klemen me je pred mesecem dni povabil na sodelovanje pri izvedbi tečaja ekstremnih situacij. Omenil mi je Lago d'Idro, ki je od Slovenije oddaljen približno 450 km. Sam sem se spraševal zakaj za vraga ne naredimo ekstremov v Bohinju, ki je verjetno najlepši kraj na svetu, z odličnimi pogoji za letenje. Z zanimanjem sem se povabilu odzval, saj bi bila to vendarle nova izkušnja. Osemnajstega septembra smo, kljub ne najboljši vremenski napovedi, odpotovali na Lago d'Idro. Med vožnjo je bil čas za spoznavanje celotnega team-a. Seveda je bil začetek bolj tihe narave, sam pa s tem nisem imel težav.
Prihod na Lago je bil v oblačnem vremenu, vetrne razmere pa ugodne. Po nastanitvi v zelo lepo urejenem kampu je sledilo predavanje pilotom ekstremnih situacij. Preostali člani team-a pa smo se ta čas skozi pogovor spoznavali s svojim delom in nalogami. Po predavanju smo se nabasali v kombi in odpeljali na štart. Kljub oblačnosti nam je narava ponudila dih jemajoče prizore. Spoznavanje in ogled terena s padala sem imel privilegij izkusit tudi sam. Ob večerji - seveda so bili to makaroni - in prijetnem pogovoru, smo zaključili spoznavni dan in zaspali novim dogodivščinam naproti.
Drugo jutro začnem s kavico, dvema, tremi in se veselim nalog. Sledi akcija ekstremov. S čolna spremljam pilote in njihove lete ter navodila Klemna, ki jim jih daje po radijski zvezi, ko je čas pa uživam v pogledih na okolico. Po dveh poletih, se dan prevesi v popoldne, kjer se po predavanju in izvajanju dobre zamisli simuliranja ekstremnih situacij na tleh, zaključi z izvedbo zadnjega poleta ta dan. Naslednji dan je podoben prejšnjemu s časovnimi popravki, zaradi prilagoditve vremenskim razmeram. Nedelja se je seveda začela zopet s kavico, dvema, trema ... in zadnjima dvema poletoma.
Spoznanje. Zakaj Lago d'Idro? Za odločitev najbolj pretehta dejstvo, da je po Bohinjskem jezeru prepovedano pluti z motornim čolnom, ki pa je po mojem mnenju ključnega pomena pri reševanju jadralnega padalca iz vode. Ob tem je višina s katero priletimo nad vodo tukaj neprimerno višja kot pri nas. To, da je zadeva izpeljana profesionalno in da je na prvem mestu postavljena varnost pilotov, mi je takoj postalo jasno. Napredek, ki sem ga opazil pri tečajnikih, pa je bil v času tečaja zame presenetljiv.
Moje skromno mnenje zaključujem s prepričanjem, da bi moral ekstremne situacije opravljati vsak pilot, ker se s tem poznavanje razmer in padala bistveno poveča, to pa povečuje užitke v zraku.
Hvala pilotom udeležencem tečaja in teamu Huu Huu za prijetno druženje in spoznavanje. Bilo je carsko!
