V okviru Advance test festivala sem imela priložnost preizkusiti padalo Sigma 8, ki je certificiran kot EN C in naj bi bil super padalo za prelete. Sem rekla ok, pa preizkusimo, kaj je to za eno čudo, če je že priložnost. Seveda sem najprej preverila certifikat in ga primerjala z drugimi padali. Zaključki so bili zelo ugodni, saj so imela vsa ostala pregledana EN B padala v več testih oceno B kot Sigma 8. Polega tega je imela Sigma 8 v moji kategoriji teže samo v enem testu oceno C in to je bilo v »Control movement« ali po domače (po moje): malo bolj kratke komande ima zaradi česar je padalo bolj občutljivo (torej v primeru kakšne klofaže, ne smem še dodatno potegniti komand). B-stalla, ki ima tudi oceno C, pa pač ne bom delala. Seveda sem se zavedla, da teh ocen ne smem jemati 100%, da je padalo potrebno preizkusiti in iti pristat, če se ne bom dobro počutila.
Padalo sem imela priložnost preizkusiti na Lijaku na lep jesenski dan v rahlo termičnih pogojih. Štart je šel super, brez problemov. Že pri nošenju in razgrinjanju padala mi je bilo všeč to, da samo padalo ni bilo zelo težko in glomazno. V zraku sem najprej opazila samo tri gurtne in to, da je padalo veliko bolj vitko kot moje. Potem sem opazila hitrost glede na zemljo, s katero sem letela, in si mislila: To pa leti :). Sicer je bilo malce treme, ker nisem vedela, kaj naj pričakujem, ampak sem kmalu ugotovila, da je pač treba delati, gledati in biti skoncentriran tako kot pri vsakem padalu, saj nobeno ne leti samo in je vsako padalo lahko nevarno, če reakcije niso prave.
Po teh uvodnih trenutkih je sledila ena sama uživancija v letenju in po slabi urici misel, da bo treba dol, ker si mogoče še kdo želi poskusiti letenje s Sigmo 8. V tej urici letenja sem brez problemov zavrtela v stebru, prišla nad ostale padalce, se malo zapeljala in zopet zavrtela v stebru. Skratka ni bilo nobenega pozibavanja, kot sem to navajena s svojim padalom, in dejansko sem se počutila varno. To počutje je mogoče izhajalo tudi iz tega, ker sem vedela, da Advance že zelo dolgo in veliko časa vlaga v razvoj svojih izdelkov in sem bila toliko bolj zaupljiva.
Vsekakor je to padalo, s katerim bi si želela tudi kaj lepega odpeljati. Sam let je bil stabilen, padalo mirno, zelo odzivno. Ta mirnost in stabilnost sta se ohranila tudi v obračanju stebrov in ni bilo potrebe, da bi morala padalo loviti zaradi tistih malih nihanj levo-desno ali naprej-nazaj. Zelo hitro sem dobila občutek, da sem jaz tista, ki vodi padalo in ne obratno. Lahko sem se skoncentrirala na samo letenje, iskanje in pobiranje stebrov in seveda izogibanje ostalim padalcem. Glede na to, da drugače letim manj zahteva padala, sem bila presenečena, kako sem uživala v letenju in da sem na trenutke celo pozabila, da letim EN C padalo. Čist hudo :). Po mojem mnenju nekdo, ki rad leti in ima že nekaj izkušenj za seboj, ne bi smel biti razočaran nad padalom.
