"Waaaaaaw" so vzklikali v en glas klubski kolegi - tudi najbolj izkušeni padalski mački - ko sem na občnem zboru pokazal svoje novoletno darilo. Počutil sem se kot otrok, ki pride z najbolj kul igračo v vrtec. "A mi ga lahko posoooodiš?" je bilo najpogostejše vprašanje. "Seveda" sem odgovarjal, zdaj pa me skrbi kdaj bom jaz letel, ker se seznam za testiranje alarmantno daljša.
Upravičeno. Progress 3, ki je hkrati tudi nahrbtnik je TOP. Zdaj ga imam dva meseca, okoli 30 letov sva nabrala in vsakič znova sem navdušen, ko ga nesem ven, pa tudi ko on pelje mene :) Začetna zaljubljenost kar ne mine.
In res je tako kot je v naslovu; "waaaaaaw" ko si z njim v zraku in "waaaaaaw" ko ga obrneš okoli in daš na hrbet.
Obe plati njegove dvojne osebnosti navdušita, ker sta naštudirani do potankosti. Kako se obnaša ko je nahrbtnik?
Prostor za opremo ponudi dovolj velik, da vanj zložim svoje običajno padalo (26 m2), camelback, nekaj cunj in instrumente. Zložen v kompresijsko vrečo, ki je priložena sedežu, gre brez problemov v nahrbtnik. Če je potreba po dodatnem prostoru se lahko pusti protektor doma, vendar se penasto satovje tako učinkovito stisne, da za to ne vidim potrebe. Čelada se z mrežico elegantno pripne na vrh nahrbtnika, da v notranjosti ne zavzema dragocenega prostora in je že nared.
Ko ga enkrat neseš v hrib hitro pozabiš, da imaš s sabo padalo, nahrbtnik se nese kot najboljši Deuterjev izdelek :) hrbtišče je kvalitetno, naramnice udobne, ledveni trakovi pa z veseljem odvzamejo nekaj teže z ramen in žepki na ledvenem delu so dovolj veliki, da so najnujnejše stvari pri roki. Ničesar ne pogrešam.
Kako pa se Progress obnaša kot sedež? V svojo glavno funkcijo se transformira hitro in zelo enostavno. Potrebnih je le par potez, da ga prelevimo v drugo osebnost. Satasti protektor takoj začne dobivati svojo obliko in je v svoji funkciji še preden se zaveš. Vpenjanje v sedež je enostavno, gurtne so pregledne, sedež pa je lahek in je zato gibanje po vzletišču zelo svobodno. Verjetno se dobro obnese tudi pri groundhandlng-u, česar pa še nisem testiral.
Vzlet je zaradi majhne teže zelo preprost, ergonomija pa poskrbi, da pilot dobi veliko informacij na boke, tako da veš kaj se dogaja "zadaj", kadar vzletaš predenjsko. O enostavnem pospeševanju ne gre izgubljati besed - kar še posebej pride do izraza pozimi. Vzlet v debeli snežni odeji: kot za šalo :)
In kako je v zraku? Bomba. Po vzletu z gesto nakažeš, da želiš v sedež in te sam "povabi" vanj - predvidevam, da je vsedanje preprosto zaradi odsotnosti deske, kar ima še eno prednost (lahko bo za koga to tudi pomanjkljivost) :) Pri letenju dobiš več informacij na boke in več korekcij opraviš z nogami. Sam sem se tega moral privaditi, ker sem prej uporabljal drugačen sedež - mi pa postaja to vedno bolj všeč. Ne, mi je že všeč! Ergonomija je tako kot pri nahrbtniku tudi pri sedežu vrhunska, lepo se uleže po telesu tako, da sem po dve urnem poletu pristal praktično spočit :).
Potrebno pa se je zavedati, da je sedež odprt - pozimi zzzzeebe, pa tudi nima kokpita za pritrditev inštrumentov, ampak če ga ocenjujemo z vidika tistega čemur je namenjen, potem je TOP.
Če bi ga moral na kratko opisati bi izbral pridevnike: enostavnost, lahkotnost, udobje.
Za konec še en aspekt: uporabil sem ga kot potniški sedež v tandemu in se je tudi tukaj obnesel super. Je pa razumljivo, da nima prav velikega razpona za nastavitev velikosti, tako, da je primeren za manjšo populacijo potnikov. Ampak za primer, ko načrtujemo hojo na vzletišče skupaj s potnikom ali pri letenju v hribih, pride izredno prav, da te potnik razbremeni za nošnjo svojega sedeža :) Potniku pa s tem ponudimo bolj poln vpogled v življenje padalca :)
Jaka Brinovšek
