Ajej ... ne ... jao ... za las. Prvega ne pozabiš nikoli pravijo, še posebej ne, če ti ga ¾ sesuje nekaj deset metrov stran od 200 m stene. Ne gre ti v glavo kje za si ga usral, ali bo vedno tako? Nobenega opozorila, ali sem kaj spregledal, slabo ocenil? Too much! Letenje očitno ni samo nedeljski špas, kot bi človek rekel »grem en điro s kolesom«. Naprintal in skopiral sem si vse mogoče jadralno padalske knjige in priročnike o meteorologiji in tehniki letenja, misleč, da se izognem podobnim bližnjim srečanjem prelepih strmih sten naših Julijcev.

Medij v katerem se vozimo je očem neviden, zato je smiselno stvari kolikor se da predvideti in potencialne nevarnosti že v kali zatreti. Vsak polet je na žalost ali srečo unikaten, učenje samo na lastni koži pa zna biti včasih preveč tvegano. Najbolj učinkovito je ob mrzlem špricerju informacije pridobivati od izkušenejših soletalcev ter svoja izkustva deliti dalje.


Prišla je jesen in z njo moj prvi društveni piknik Adrenalincev. Do mene stopi Klavdij in vpraša:» Greš z nami na extreme u Gardo«? Itak, škodit ne more, upam samo da pridem v enem kosu nazaj. In tako sem se dozorel zelenec udeležil prvega tečaja izrednih postopkov. Bilo nas je kakih 10 sprva prestrašenih, a po končanem tečaju izredno zadovoljnih pilotov. Sam tečaj se izvaja nad vodo, ob suportu reševalca iz vode ter seveda inštruktorja, ki te preko UKV postaje usmerja in popravlja vsak napačen gib. Prišli smo do sklepa, da je bila udeležba tečaja nujna in ne zadnja ter osnovna podlaga za nadaljnjo varnejše letenje.



Nekaterim stalnim vsakoletnim udeležencem kmalu niso bila dovolj samo frontalna in stranska zapiranja, tudi negative ter na stotine fullstalov ni bilo dovolj. Želja po obvladovanju izrednih postopkov v zraku se je sčasoma sprevrgla v odvisnost po izvajanju akrobatskih likov. Tako so naju s sotečajnikom Nejcem zaradi histerične potrebe po G-obremenitvi in želje po vrtenju padala v vseh možnih oseh poimenovali Acro Brothers. A greva? Itak. Usedla sva se v Megana, pobrala pasaporte in vsak svojo cerado ter oddirjala direktno na daleč okrog najbolj znan Acro poligon. Gerlitzen, Osojščico po domače. To je iz Posočja dobro uro kulturne vožnje oddaljen vrh, na katerega od junija do oktobra vsak dan vozi kabinska gondola na zavidljivih 1911 m, kjer je možno zaradi konfiguracije terena vzletati na vse vetrove, z izjemo SZ-nika.


Treningi acro manevrov potekajo nad jezerom, ki je od vzletišča oddaljeno ca. 2 km, višina doleta pa v termičnih pogojih presega 1000 m. Na vodi je v času delovanja žičnice vedno navzoča reševalna ekipa v čolnu, ki te v primeru ko padalo ne leti več, iz vode pospremi na suho. Ob ugodnih meteoroloških pogojih je dnevno možno izvesti do 7 poletov, in ker je za poletno sezonsko gondolsko karto potrebno odšteti 150 €, hitro lahko izračunamo, da ob »rednem« treningu odštejemo za let le kakšen evro. Potrebno je omeniti, da je pristanek v neposredni bližini žičnice ter kampa, kjer kar mrgoli akrobatskih odvisnežev. Za detajlne informacije kako izvesti ta ali oni manever vam ni treba prositi. Izkušeni piloti se namreč zavedajo kako dolgotrajno žuljava ter rizična je pot do obvladanja posameznih figur, zato se posvetijo vsakemu žejnemu informacij.


Osvajanje posameznih manevrov kot so npr.: SAT, Wing-Over, Looping, Asymmetric SAT, Mac Twist, Misty Flip, Helicopter, Tumbling, Rhythmic SAT... je vznemirjajoča. Potrebna je velika mera potrpežljivosti, mentalnega ter praktičnega treninga. Pot do uspeha je jasno začrtana in poteka po liniji postopnosti. Vsako prehitevanje svojih zmožnosti se običajno konča v jezeru ali ... Z Nejcem Osojsko jezero obiskujeva zadnje tri sezone, lansko poletje pa sta se nama pridružila še rojaka Matjaž ter Kadiwc.


Skupinsko premlevanje detajlov ob večerji na žaru se je izkazalo za zelo učinkovito, izmenjava izkušenj o izvedbah posameznih likov pa pripomore k hitrejšemu napredovanju. S časom človek ugotovi, da obvladovanje kupole na vseh možnih pozicijah izredno pripomore k varnejšemu letenju na včasih turbulentnih preletih. Ko med letom kupola izgubi prvotno obliko in se iznad glave prestavi na izredno čudno mesto, pilotu ni potrebno izgubljati dragocenega časa z razmišljanjem katero komando potegniti? Samo desno, obe? Kako močno, aja kaj pa nagib ...


Iz že mnogokrat doživetih podobnih situacij med treningom zna pilot hitro izvesti pravo zaporedje ukazov ter lažje rešiti nastalo situacijo ali brez obotavljanja oceniti, da reševanje ni smiselno ter takoj poseči po ročici rezerve. Zavedati se moramo, da se učenje takega ali drugačnega letenja nikoli ne konča in da lahko še tako izkušen pilot »trdo pristane«. Če je še kdo, ki ga je želja po varnejšem letenju speljala na akrobatska pota, naj se nam pridruži, na Osojščici. Več nas bo, bolj bo veselo.